Helena ŠTIH; 30. Sedlarjevo srečanje, 2019

Opis pristopa k prenovi območja nekdanje smodnišnice v Kamniku s poudarkom na specifiki prostora in priložnostih.
 

V prispevku je predstavljen pristop k prenovi območja nekdanje smodnišnice v Kamniku. Območje v neposredni bližini starega mestnega jedra ima pomembno zgodovino in je s prostorskonačrtovalskega vidika izjemno zanimivo. Dolgoletna nedostopnost širši javnosti, samooskrba območja, številne ohranjene zgodbe in materialna substanca dajejo območju odlične možnosti za prostorsko povezavo s starim mestnim jedrom in vzpostavitev vsebin, ki jih zaradi omejenosti prostora do zdaj ni bilo mogoče razvijati. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kako usmerjati razvoj, da se obstoječe kakovosti prostora kar najbolj ohranijo in se na temeljih preteklosti vzpostavi nova prostorska kakovost. Občina Kamnik je začela pripravljati prostorske dokumente, pri čemer se kot omejujoče kažejo nejasna vizija razvoja območja in omejitve pri načrtovanju, ki izvirajo predvsem iz razdrobljenega lastništva in želja lastnikov po razvoju njihove dejavnosti, neodvisno od širšega javnega interesa. Številni z nepremišljenimi in nedovoljenimi posegi povzročajo škodo, ki ni popravljiva, hkrati pa tako početje otežuje ali celo onemogoča prenovo ali celovit prostorski razvoj območja, ki je (še) bogato s kulturno dediščino.

Ključne besede: smodnišnica, degradirano območje, kulturna dediščina, prenova, konservatorski načrt za prenovo

Gradivo: Prenova območja smodnišnice v Kamniku – trajni problem ali trajnostna razvojna priložnost

Program: 30. Sedlarjevo srečanje z naslovom “Razvojni trajnostni projekti – primeri dobrih praks za mesta in podeželje”